Skupščina mladih državljank in državljanov o opraševalcih

Vplivajte na politiko o opraševalcih po vsej Evropi

Ena skupščina, dve vprašanji

V obdobju šestih mesecev je 100 naključno izbranih državljank in državljanov EU, starih od 18 do 29 let, razpravljalo o krizi biotske raznovrstnosti: upadanju števila divjih žuželk opraševalk. Ker upad ogroža našo prehransko varnost in ekološko ravnovesje, so državljani in državljanke razmišljali o tem, kako lahko rešimo obstoječe izzive in napredujemo s konkretnimi ukrepi v podporo opraševalcem.

Čeprav to vprašanje zadeva vse, je ta razprava posebej pomembna za mlade, saj bodo najbolj občutili posledice krize in danes sprejetih odločitev. Zato je skupščina združila mlade državljane in vključila mandat za razmislek tudi o vlogi, ki bi jo morali imeti mladi pri upravljanju biotske raznovrstnosti.

Sodelujte

Mladi državljani in državljanke podajajo svoja priporočila

Člani skupščine so se sestali trikrat v živo v Bruslju in večkrat prek spleta. V tem času so se s strokovnjaki seznanili z upadom, z deležniki in oblikovalci politik so razpravljali o rešitvah ter načrtovali konkretne ukrepe za izvajanje rešitev.

Skupščina je na podlagi njihovega dela predlagala 32 priporočil v zvezi z rabo pesticidov, kmetijstvom ter rabo zemljišč in varstvom habitatov.

Predlogi vključujejo zmanjšanje uporabe in toksičnosti pesticidov, zaščito in obnovo habitatov opraševalcev ter prehod na opraševalcem prijaznejše kmetovanje ob zagotavljanju obsežne podpore kmetom.

Člani skupščine so pozvali tudi k strožjemu spremljanju in izvrševanju obstoječih okoljskih politik, večjemu financiranju ohranitvenih ukrepov in izobraževalnim pobudam.

V nadaljevanju so navedena priporočila skupščine iz glavnega poročila (v 23 jezikih EU) ter več informacij o tem, v priloženih poročilih pa je razloženo, zakaj in kako so bila pripravljena.

Individuals depicted in the picture are young citizens discussing with stakeholders during the Assembly.

Časovnica

junij–september 2025
Spletna razprava
Zbiranje razmislekov državljank in državljanov, iskanje idej in zbiranje primerov
26.–28. september 2025
Prvo zasedanje skupščine – Bruselj
Preučitev teme, učenje in določitev smeri
oktober–november 2025
Spletna razprava
Zbiranje razmislekov državljank in državljanov, iskanje idej in zbiranje primerov
5.–7. december 2025
Drugo zasedanje skupščine – Bruselj
Razprava o možnostih in razmislek o izzivih, začetek priprave priporočil
januar–februar 2026
Spletna razprava
Razmislek o začetnih predlogih skupščine
6.–8. marec 2026
Tretje zasedanje skupščine – Bruselj
Končno oblikovanje priporočil

Upad populacij opraševalcev: kaj je na kocki?

Divje žuželke opraševalke vključujejo čebele samotarke, čmrlje, trepetavke, metulje, vešče in druge muhe, ose ter celo hrošče! Te neopazne živali so veliko pomembnejše za človeško družbo in naravo kot nakazuje njihova velikost. Približno štiri od petih kmetijskih rastlin in divjih cvetočih rastlin je odvisnih od opraševalcev, ki prenašajo cvetni prah in jim pomagajo pri razmnoževanju.

Ko število teh živali zaradi spremembe rabe zemljišč, intenzivnega kmetijskega upravljanja in rabe pesticidov, onesnaževanja okolja, invazivnih tujerodnih vrst in podnebnih sprememb upada, posledice zadevajo celotne ekosisteme, kar ogroža biotsko raznovrstnost, proizvodnjo hrane, gospodarstvo in nazadnje blaginjo ljudi. Zato zaščita žuželk opraševalk pomeni reševanje zapletene mreže družbenih in okoljskih izzivov.