Kako zaustaviti upadanje števila divjih žuželk opraševalk?
Upad števila žuželk opraševalk ogroža razpoložljivost hrane, našo prihodnjo blaginjo in naravo. Institucije EU ter številne evropske države, regije in mesta so za reševanje tega vprašanja uvedli več pobud, vendar še vedno obstajajo številne težave.
Kako bomo rešili težave pri izvajanju in nadaljevali s konkretnimi ukrepi?
Vprašanje ni preprosto, zato je razprava o njem kompleksna. Ta naloga čaka 100 naključno izbranih mladih Evropejcev in Evropejk, starih od 18 do 29 let, ki bodo z udeležbo na skupščini od septembra 2025 do marca 2026 oblikovali rešitve in politična priporočila.
Ker pa ta problem zadeva vse nas, želimo razpravo odpreti za vse državljane.
Preberite več o tem, kako se lahko pridružite razpravi in zakaj je ta pomembna.
Zakaj so opraševalci pomembni?
Divje žuželke opraševalke vključujejo čebele samotarke, čmrlje, trepetavke, metulje, vešče in druge muhe, ose ter celo hrošče! Te neopazne živali so veliko pomembnejše za človeško družbo in naravo kot nakazuje njihova velikost. Približno štiri od petih kmetijskih rastlin in divjih cvetočih rastlin je odvisnih od opraševalcev, ki prenašajo cvetni prah in jim pomagajo pri razmnoževanju.
Poleg te vloge so žuželke pomembne tudi za zatiranje škodljivcev in zdravje tal ter so nujno potrebni člen prehranske verige.
Ko število teh živali zaradi spremembe rabe zemljišč, intenzivnega kmetijskega upravljanja in rabe pesticidov, onesnaževanja okolja, invazivnih tujerodnih vrst in podnebnih sprememb upada, posledice zadevajo celotne ekosisteme, kar ogroža biotsko raznovrstnost, proizvodnjo hrane, gospodarstvo in nazadnje blaginjo ljudi. Zato zaščita žuželk opraševalk pomeni reševanje zapletene mreže družbenih in okoljskih izzivov.
Kaj to pomeni za državljane in državljanke?
Ker je naše življenje močno prepleteno z usodo opraševalcev, bi morala o prihodnjih odločitvah o tem potekati široka javna razprava.
Prehranska varnost je vprašanje eksistenčnega pomena, vendar kakšno hrano proizvajamo in na kakšen način, pomembno vpliva na kulturo in gospodarstvo. Zaščita teh žuželk bo vplivala tudi na to, kako upravljamo zelene površine – od naših zasebnih vrtov prek javnih parkov do naravnih rezervatov. Poleg številnih drugih vidikov okoljske krize tudi zaradi upada žuželk opraševalk razmišljamo o pomembnejših vprašanjih o odnosu med našimi družbami in živim svetom.
Za mlade je ta razprava posebej pomembna, saj bodo večino svojega življenja živeli s posledicami krize in odločitev, ki jih danes sprejemamo, oziroma tistih, ki jih ne sprejemamo. Zato bo skupščina mlade povezala. Ker pa je ta razprava pomembna za vse nas, bo ta platforma ustvarila prostor za širšo izmenjavo z vsemi.
Časovnica
- junij–september 2025Spletna razprava
Razširitev podlage za razpravo z zbiranjem izkušenj in pomislekov državljanov
- 26.–28. september 2025Prvo zasedanje skupščine – Bruselj
Preučitev teme in določitev smeri
- oktober–november 2025Spletna razprava
Iskanje idej in zbiranje primerov
- 5.–7. december 2025Drugo zasedanje skupščine – Bruselj
Razprava o možnostih in razmislek o izzivih, začetek priprave priporočil
- januar–februar 2026Spletna razprava
Razmislek o začetnih predlogih skupščine
- 6.–8. marec 2026Tretje zasedanje skupščine – Bruselj
Končno oblikovanje priporočil
V razpravi lahko sodelujejo vsi!
V naslednjih nekaj mesecih bo ta platforma državljanom iz vse Evrope omogočila izmenjavo mnenj in izkušenj, s čimer se bo oblikoval resnično interaktiven prostor za razpravo.
Vsi bodo lahko sodelovali v razpravi in komentirali zamisli, ki se razvijajo. Tako bomo zares upoštevali najširšo možno paleto pomislekov, potreb in perspektiv.
Razprava na platformi bo povezana z razpravami skupščine, da se bosta lahko oba procesa medsebojno dopolnjevala.
Tukaj boste lahko sodelovali na platformi za udejstvovanje državljanov, zato nas spremljajte!
Kaj lahko pričakujemo od skupščine?
Mladi člani skupščine bodo za začetek spoznali ključne izzive, s katerimi se sooča ohranjanje opraševalcev.
Večina časa pa bo namenjena razpravi o različnih perspektivah, iskanju rešitev in razpravi o novih pristopih k reševanju izzivov.
Za boljše razumevanje političnega in socialnega okvira bodo člani skupščine sodelovali tudi s politiki, deležniki in akterji civilne družbe.
Na koncu bodo pripravili priporočila za institucije EU in druge odločevalce ter ustrezne deležnike.
Skupščina je tudi priložnost za razmislek o dolgoročni vlogi mladih pri upravljanju okoljskih vprašanj na ravni EU skupaj z evropskimi institucijami.
Več informacij
Več o opraševalcih, njihovem pomenu in nevarnostih, ki jih ogrožajo, preberite v poročilu o opraševalcih in drugih informacijskih virih.
Več o delu, ki ga EU že opravlja.
Oglejte si, kakšen bi bil svet brez žuželk opraševalk: Park opraševalcev.