Skupščina mladih državljank in državljanov o opraševalcih

Člani skupščine so se sestali trikrat v živo v Bruslju in večkrat prek spleta. V tem času so se s strokovnjaki seznanili z upadom, z deležniki in oblikovalci politik so razpravljali o rešitvah ter načrtovali konkretne ukrepe za izvajanje rešitev. 

Skupščina je na podlagi njihovega dela predlagala 32 priporočil v zvezi z rabo pesticidov, kmetijstvom ter rabo zemljišč in varstvom habitatov. 

Predlogi vključujejo zmanjšanje uporabe in toksičnosti pesticidov, zaščito in obnovo habitatov opraševalcev ter prehod na opraševalcem prijaznejše kmetovanje ob zagotavljanju obsežne podpore kmetom. 

Člani skupščine so pozvali tudi k strožjemu spremljanju in izvrševanju obstoječih okoljskih politik, večjemu financiranju ohranitvenih ukrepov in izobraževalnim pobudam.

Divje žuželke opraševalke vključujejo čebele samotarke, čmrlje, trepetavke, metulje, vešče in druge muhe, ose ter celo hrošče! Te neopazne živali so veliko pomembnejše za človeško družbo in naravo kot nakazuje njihova velikost. Približno štiri od petih kmetijskih rastlin in divjih cvetočih rastlin je odvisnih od opraševalcev, ki prenašajo cvetni prah in jim pomagajo pri razmnoževanju. 

Ko število teh živali zaradi spremembe rabe zemljišč, intenzivnega kmetijskega upravljanja in rabe pesticidov, onesnaževanja okolja, invazivnih tujerodnih vrst in podnebnih sprememb upada, posledice zadevajo celotne ekosisteme, kar ogroža biotsko raznovrstnost, proizvodnjo hrane, gospodarstvo in nazadnje blaginjo ljudi. Zato zaščita žuželk opraševalk pomeni reševanje zapletene mreže družbenih in okoljskih izzivov.