Evropski državljanski forum o novem evropskem proračunu

Državljani in državljanke prispevajo k oblikovanju dolgoročnega proračuna EU

Maja 2025 je 150 naključno izbranih državljank in državljanov iz vseh 27 držav članic EU zaključilo razprave o prednostnih nalogah novega dolgoročnega proračuna EU. Njihova spoznanja so temeljito oblikovala predlog Evropske komisije za obdobje 2028–2034, objavljen 16. julija 2025.

V predlogu, ki zajema področja, kot so regionalni razvoj, inovacije, izobraževanje, obramba in migracije, je opisan spremenjen proračun, ki je bolj racionalen, prilagodljiv in odziven na dolgoročne cilje in nastajajoče izzive.

Predlog temelji na glavnem pozivu foruma k „trdnemu proračunu EU, pripravljenemu na prihodnost“ in pretvarja prednostne naloge državljanov in državljank v konkretne ukrepe na ključnih področjih politike.

Primeri, kako predlog odraža priporočila državljanov:

Večja prilagodljivost proračuna EU
Komisija predlaga bolj prilagodljivo strukturo, ki omogoča financiranje, ki ga bo mogoče hitro zagotoviti ali prerazporediti, s čimer se bo izboljšalo krizno odzivanje EU.
Podpora regijam in skupnostim
Novi načrti za nacionalna in regionalna partnerstva bodo v skladu s pozivi državljank in državljanov po okrepljeni regionalni koheziji prilagodili podporo EU lokalnim potrebam.
Prednostna obravnava izobraževanja in spretnosti
Kot odraz prednostnih nalog državljanov predlog predvideva povečanje financiranja programa Erasmus+ in razširitev podpore za vseživljenjske možnosti preusposabljanja in izpopolnjevanja.
Krepitev evropske obrambne unije ter izboljšanje varnosti in digitalne pripravljenosti
Predlog vključuje večje naložbe v obrambo, kibernetsko varnost in digitalno infrastrukturo, da bi zagotovili varno in suvereno Evropo.

O forumu

Udeleženci in udeleženke so več mesecev izmenjevali mnenja in zamisli, pri čemer so se oprli na svoje državljanske izkušnje. Skupaj so opredelili skupne prednostne naloge, predvideli prihodnost EU in priporočili, kje bi financiranje EU lahko imelo največji učinek. Njihovo delo je bilo usmerjeno v dve glavni vprašanji:

Katerim prednostnim nalogam bi moral biti proračun EU namenjen v prihodnje?
S katerimi dejavnostmi bi morala proračunska podpora EU prispevati k uresničevanju prednostnih nalog?

Rezultat tega je bil sklop v prihodnost usmerjenih priporočil, ki zdaj služijo kot osrednja referenca za oblikovanje naslednjega večletnega finančnega okvira.

Kaj sledi?

Predlagani proračun mora po odobritvi Evropskega parlamenta zdaj soglasno sprejeti 27 držav članic v Svetu Evropske unije. Med napredkom pogajanj bodo priporočila evropskega državljanskega foruma ostala ključna referenca pri oblikovanju proračuna, ki bo odražal prednostne naloge državljanov in državljank EU.

Več informacij je na voljo v informativnih pregledih Komisije o proračunu EU za obdobje 2028–2034. Za 6. februar 2026 se načrtuje dogodek za povratne informacije, na katerem bodo državljani in državljanke obveščeni o izvajanju njihovih priporočil.

Časovnica

Evropski državljanski forum o novem evropskem proračunu je potekal tri konce tedna med marcem in majem 2025.

28.–30. marec
Prvo zasedanje – Bruselj
- Izmenjava prvih zamisli, ki so po mnenju udeležencev najbolj obetavne
- Uvod v „novi evropski proračun“
  Posnetki: 28. marec 2025 | 30. marec 2025
25.–27. april
Drugo zasedanje – na spletu
- Pregled stanja po prvem zasedanju in oblikovanje zamisli po temah in vprašanjih
- Prva faza priprave priporočil
  Posnetki: 25. april 2025 | 27. april 2025
16.–18. maj
Sklepno zasedanje – Bruselj
- Priprava zaključkov razprav in priporočil Evropski komisiji
- Obrazložitev naslednjih korakov – vpliv na oblikovanje politik
  Posnetki: 16. maj 2025 | 18. maj 2025

Evropski proračun: za kaj gre?

Evropski dolgoročni proračun določa obseg proračuna in njegovo porabo za več let. Sedanji dolgoročni proračun traja od leta 2021 do leta 2027 in znaša 1,2 bilijona evrov, kar predstavlja približno 1 % BDP EU. Poveča se za približno 800 milijard evrov iz instrumenta NextGenerationEU, začasnega instrumenta za spodbujanje okrevanja po pandemiji COVID-19.

Evropski proračun je že dokazal, da koristi državljanom in državljankam, na primer s financiranjem projektov in dejavnosti, ki podpirajo socialni in gospodarski razvoj evropskih regij, podpiranjem kmetov in podeželskih območij, varovanjem okolja in bojem proti podnebnim spremembam, spodbujanjem digitalnega prehoda naših družb ter podpiranjem raziskav in inovacij. V zadnjih letih je bil v kriznih obdobjih, od pandemije COVID-19 do ruske invazije na Ukrajino, rešilna bilka, saj sta se z njim podpirali naša energetska neodvisnost in Ukrajina.