Glede na to, da proračun EU za zdravje znaša približno 4 milijarde EUR (po zmanjšanju za 1 milijardo EUR v začetku leta 2024) in da stroški težav z duševnim zdravjem znašajo več kot 600 milijard EUR na leto (več kot 4 % BDP EU), se zdi smiselno dodeliti znesek, povezan s temi stroški preklica (in zdi se, da je višji od 10 milijonov EUR, ki so že bili dodeljeni za podporo spodbujanju duševnega zdravja v skupnostih, s poudarkom na ranljivih skupinah, kot so otroci, mladi ter migrantsko ali begunsko prebivalstvo). Poudariti je treba le, da obravnavani stroški vključujejo neposredne (npr. zdravstvene storitve, hospitalizacije, zdravila itd.) in posredne (npr. izguba produktivnosti, invalidnost, predčasno upokojevanje itd.) stroške. Ti stroški so razdeljeni v več različnih skupin, med katerimi izpostavljam: 1) Bolniki s hudimi duševnimi motnjami, z zelo spremenljivimi stroški, odvisno od resnosti. 2) Ljudje z demenco, z najvišjimi stroški na osebo. 3) Bolniki z depresijo, ki predstavljajo 44% celotne porabe za duševne bolezni. 4) osebe, izključene s trga dela, ki dodajo posredne stroške (npr. nizka produktivnost, izključitev s trga dela zaradi duševnih motenj itd.). 5) Bolniki s pogostimi duševnimi motnjami (depresija, tesnoba in somatizacija). S poslabšanjem, da se duševne težave opazijo v mlajših in mlajših letih.