Naslednji proračun EU bi moral financirati pobude, ki krepijo vlogo žensk in marginaliziranih spolov na pravnem področju ter združujejo praktično podporo s transformativno, feministično vizijo pravičnosti. Ženske, zlasti tiste iz rasiziranih, LGBTQ+, migrantskih družin ali družin z nizkimi dohodki, so še vedno premalo zastopane na višjih pravnih položajih in se soočajo s sistemskimi ovirami v pravnih institucijah. EU bi morala vlagati v štipendije za pravne študije, programe mentorstva in vodenja ter vseevropske platforme, ki povezujejo in krepijo položaj žensk na področju prava. Financiranje mora podpirati tudi raziskave o spolni pristranskosti v pravosodnih sistemih, kritične pravne študije in feministično pravno teorijo ter spodbujati strukturne spremembe namesto površinske vključenosti. S to pobudo se bo oblikovala generacija pravnih strokovnjakov, ki niso prisotni le v prostorih odločanja, temveč jih dejavno oblikujejo s presečnimi pristopi, ki upoštevajo vidik spola in temeljijo na pravicah. Za resnično demokratično EU so potrebni pravni sistemi, ki odražajo vse njene ljudi in jim služijo, začenši s tistimi, ki so najpogosteje izključeni.