Nesebična dejanja in medsebojna pomoč krepijo psihološko dobro počutje s spodbujanjem namena in zmanjševanjem stresa. Sprejemanje kulture brezplačne izmenjave in medgeneracijske solidarnosti lahko ustvari odpornejše mestne skupnosti in izboljša kakovost življenja. Vključevanje programov mentorstva, prostovoljnih pobud in dela v korist skupnosti v šolske učne načrte bi obogatilo osebni razvoj in okrepilo družbene strukture ter zagotovilo prilagodljivost v času krize. V družbah, v katerih prevladujejo individualizem in gospodarski pritiski, lahko brezplačna izmenjava in vzajemna podpora spodbujata kohezijo, blaginjo in odpornost. Prostovoljna izmenjava storitev, znanja in virov krepi zaupanje in solidarnost. Mlajše generacije imajo koristi od medgeneracijskih interakcij – pomoč starejšim s tehnologijo, sodelovanje v projektih skupnosti in učenje iz njihove modrosti – razvijanje občutka odgovornosti in pripadnosti. Medgeneracijska podpora zmanjšuje tudi gospodarska bremena z vzajemno delitvijo. Upokojenci lahko nudijo čustveno podporo, mentorstvo ali otroško varstvo, mlajši posamezniki pa lahko zagotovijo druženje, fizično pomoč, nego hišnih ljubljenčkov in večji občutek varnosti. Poučevanje otrok o vrednosti medsebojne delitve in trajnosti lahko zmanjša prekomerno porabo, kompulzivno vedenje in izolacijo. Spodbujanje kulture proste izmenjave in medsebojne pomoči bi lahko enostavno in stroškovno učinkovito okrepilo socialne vezi, s čimer bi mesta postala bolj povezana, sočutna in primerna za življenje vseh.