Eno od področij, na katerem je treba nujno obravnavati medgeneracijsko pravičnost, je podnebna politika. Podnebne spremembe so najbolj pereč primer, kako imajo lahko kratkoročne odločitve uničujoče dolgoročne posledice. Vendar so mladi – tisti, ki bodo s temi posledicami živeli najdlje – pogosto izključeni iz oblikovanja politik, katerih cilj je njihovo reševanje. Potrebujemo jasen premik v podnebni strategiji EU: dolgoročni učinek mora imeti prednost pred takojšnjo politično ali gospodarsko koristjo. Vsaka večja okoljska odločitev bi morala vključevati posvetovanje z mladimi kot standardno prakso in ne kot izjemo. Mladinski podnebni sveti na nacionalni ravni in ravni EU bi morali imeti dejanski vpliv z glasovalno ali svetovalno pristojnostjo v ustreznih odborih. Poleg tega bi bilo treba medgeneracijsko podnebno pravičnost poučevati v šolah – ne le kot znanstveno vprašanje, temveč tudi kot državljansko odgovornost. Starejše generacije pa bi bilo treba vključiti v kampanje ozaveščanja in medgeneracijske projekte, ki združujejo mlade in starejše, da bi sodelovali pri pobudah za trajnostnost v svojih skupnostih. Če so podnebne spremembe kriza, ki zajema več generacij, mora biti odziv zasnovan medgeneracijsko. Evropa lahko utira pot tako, da pokaže, da je okoljska odgovornost skupna dolžnost – in da vsak glas, ne glede na starost, šteje pri gradnji življenjske prihodnosti.