Uspešna pot k doseganju medgeneracijske pravičnosti v EU je v spodbujanju kulture vzajemne odgovornosti in solidarnosti med generacijami. To pomeni, da prepoznamo lastne potrebe, hkrati pa si aktivno prizadevamo razumeti in podpirati potrebe drugih. Prepogosto se mladi osredotočajo na izobraževanje, digitalne inovacije in podnebne ukrepe, medtem ko se starejše generacije bolj ukvarjajo z zdravstvenim varstvom, pokojninami in varnim staranjem. Velik izziv je, da mladi ne morejo v celoti razumeti skrbi staranja, prav tako kot imajo lahko starejše generacije težave pri razumevanju hitrih kulturnih in tehnoloških sprememb, ki oblikujejo mlajša življenja. Ključna rešitev je medgeneracijski dialog, ki ustvarja formalne in neformalne platforme za ljudi vseh starosti za izmenjavo zamisli in izražanje pomislekov. Ti bi lahko vključevali javne forume, posvetovanja na ravni EU, projekte lokalnih skupnosti in digitalne prostore. Za uspeh teh dialogov je bistven nevtralen in nepristranski mediator, ki pomaga pri sklepanju kompromisov in preprečevanju konfliktov. Cilj ni, da bi vsi dobili vse, kar si želijo, temveč da bi se vsi počutili slišane, cenjene in spoštovane. Na politični ravni bi morale EU in njene države članice izvajati ocene medgeneracijskega učinka za vse pomembne zakone in pobude, tako kot so okoljske ocene zdaj standardne. To bo pomagalo zagotoviti, da bodo politične odločitve odražale potrebe in interese vseh sedanjih in prihodnjih generacij.