Ekonomija blaginje ponuja preobrazbeni model, ki zagotavlja, da prihodnje generacije ne bodo obremenjene s posledicami današnjih odločitev. Netrajnostna gospodarska rast pogosto povzroča dolgoročne socialne, zdravstvene in okoljske stroške, kar ogroža blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij ter trajnost našega planeta. Ekonomija blaginje presega BDP kot edino merilo napredka, saj vključuje kazalnike, kot so duševno in telesno zdravje, okoljska trajnost in socialna pravičnost. Vključitev ekonomije blaginje v odločanje EU bo pripomogla k boljšemu reševanju sedanjih izzivov, hkrati pa zaščitila potrebe in pravice prihodnjih generacij. Ta pristop spodbuja medgeneracijsko pravičnost z zagotavljanjem, da današnje odločitve ne ogrožajo sposobnosti prihodnjih generacij za uspeh. Koncept ekonomije blaginje je mogoče najti v različnih pobudah EU: sklepe o ekonomiji blaginje iz leta 2019, poročilo Skupnega raziskovalnega središča iz leta 2024 z naslovom Sustainable and Inclusive Wellbeing (Trajnostna in vključujoča blaginja). Zunaj EU je bil Wales prva država, ki je zaščitila interese prihodnjih generacij z zakonom o blaginji prihodnjih generacij iz leta 2015. EuroHealtNet, partnerstvo za zdravje, dobro počutje in zmanjšanje neenakosti, je zbralo dobre prakse na področju ekonomije dobrega počutja in predlagalo, da se evropski semester uporabi kot mehanizem za doseganje ekonomije dobrega počutja. Sprejetje pristopa ekonomije dobrega počutja je ključnega pomena za uspeh pobude za medgeneracijsko pravičnost.