Demografske spremembe, gospodarske krize in družbene spremembe predstavljajo velike izzive za medgeneracijsko pravičnost v EU, ki zahteva prostore, kjer se ljudje vseh starosti srečujejo in soustvarjajo rešitve za prihodnost. Kot poudarja nedavna študija profesorice Claudie Neu, pobude skupnosti, kot so delavnice za lokalno udeležbo, medgeneracijski kulturni centri in sodelovalno urbanistično načrtovanje, zagotavljajo platforme za smiselno izmenjavo. Ti prostori državljanom omogočajo izmenjavo izkušenj in oblikovanje politik, ki odražajo različne generacijske potrebe. Vendar pravičnosti ni mogoče doseči le z združevanjem generacij, temveč je treba obravnavati tudi regionalne neenakosti in strukturne razlike. (https://tinyurl.com/52x9r3ds) Državljanska udeležba ima ključno vlogo: Kadar ljudje iz različnih starostnih skupin sodelujejo pri vprašanjih, usmerjenih v prihodnost (prilagajanje podnebnim spremembam, digitalna vključenost ali socialna kohezija), spodbujajo občutek skupne odgovornosti. Vendar to ne bi smelo biti omejeno na prostovoljno sodelovanje; oblikovalci politik morajo v postopke odločanja na vseh ravneh vključiti medgeneracijske vidike. Da bi dosegli trajnostno medgeneracijsko pravičnost, moramo dati prednost dolgoročnim naložbam v socialno infrastrukturo ter zagotoviti, da bodo vključujoči prostori za srečanja in pobude deležni stalne podpore in ne kratkoročnega financiranja projektov. Sodelovanje med generacijami, močne lokalne vezi in odpravljanje regionalnih razlik lahko ustvarijo odporne in pravične skupnosti.