Menim, da politika evropskega zelenega dogovora od svoje intuicije in izvajanja decembra 2019 postavlja pomembno in jasno mejo med gospodarstvom, ki temelji predvsem na fosilnih ogljikovodikih, in gospodarstvom, ki temelji na uporabi goriv iz obnovljivih virov. Evropska skupnost si je na svetovni ravni prvič zastavila cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije. To bo mogoče z razvojem gospodarstva, ki bo temeljilo na čistem vodiku. Da bi se to zgodilo, bomo morali odpraviti veliko šibkost vodikovih energetskih sistemov, varnost shranjevanja, tega čudovitega nosilca energije. Med epohalnimi rešitvami je polprevodniško shranjevanje, ki temelji na nanotehnologijah, naprednih materialih in fotoniki. Ta način shranjevanja zagotavlja visoko gostoto energije v gravimetričnem in volumetričnem razmerju, kar zagotavlja zelo visoke varnostne standarde. Zato bi bilo treba naložbe in raziskave usmeriti v ta konkretni cilj.