Tema, ki mi je zelo pri srcu, ko sem napisal članek o njej, so dezinformacije kot izziv pravnega reda. Dezinformacije in možnost manipuliranja z lokalnimi in mednarodnimi novicami so resna nevarnost za družbo. Demokracija je legitimirana s strani ljudi in njihova mnenja temeljijo na tem, kar vidijo, da se dogaja v svetu okoli njih. Zaradi lažnih novic, globokih ponaredkov in uporabe umetne inteligence je izjemno težko razlikovati med resnico in fikcijo. Z uporabo številnih družbenih medijev, ki jih pogosto preplavijo nefiltrirane vsebine, širjenje določenih informacij ne le polarizira, temveč tudi manipulira s političnim dogajanjem in mnenji, ki temeljijo na teh informacijah, še posebej nevarnih za mlade. EU mora zato vlagati v opolnomočenje državljanov, zlasti zelo mladih in zelo starih, ter v njihove sposobnosti kritičnega razmišljanja, da bi ne le prepoznali dezinformacije, temveč se jim tudi uprli. Da bi na ta način okužili pravni red in demokracijo, bi bilo treba v kazensko zakonodajo vključiti tudi več pobud in kampanj za ozaveščanje javnosti ter medijsko vzgojo v šolah. Radikalne dinamike interneta in umetne inteligence ne morete več ustaviti. Zato mora EU kot odgovorna državljanka EU ozaveščati o svojih nevarnostih in okrepiti sposobnost oblikovanja demokratičnih vrednot in mnenj, ki temeljijo na resnici. Obstajati mora dolgoročen obrambni mehanizem proti tem manipulacijam, saj so imele veliko vlogo na številnih volitvah in celo v vojnah.