Zamisliti si Evropsko unijo, v kateri se generacije združujejo za cvetočo družbo, pomeni zagotoviti, da se priložnosti in viri delijo med starostnimi skupinami, ter spodbujati sistem, v katerem znanje, izkušnje in družbena mobilnost koristijo vsem. Ugotovitve raziskave, ki jo je v okviru projekta Mapineq, ki ga financira EU, izvedel profesor Fabrizio Bernardi s svojo ekipo, poudarjajo, da je pravičen dostop do visokošolskega izobraževanja ključen za to vizijo. Vendar je to še vedno privilegij peščice, ki omejuje mobilnost in poglablja medgeneracijske neenakosti. Da bi prekinili ta cikel, potrebujemo politike, ki ne le podpirajo mlade pri dostopu do izobraževanja, temveč tudi opolnomočijo starejše generacije, da jih usmerjajo in usmerjajo, ter imajo ključno vlogo pri odpravljanju vrzeli v priložnostih in krepitvi medgeneracijske solidarnosti. Za uresničitev te vizije je potrebno ukrepanje na več področjih. Razširitev dostopa do izobraževanja mora iti z roko v roki s programi mentorstva, ki povezujejo študente z izkušenimi strokovnjaki, in možnostmi vseživljenjskega učenja za starejše odrasle. Naložbe bi morale zagotoviti zgodnjo in trajno podporo prikrajšanim mladim, hkrati pa ceniti prispevek starejših posameznikov k oblikovanju pravičnejše in bolj vključujoče družbe. S spodbujanjem sodelovanja in skupnih priložnosti lahko EU spodbuja resnično družbeno mobilnost in zagotovi blaginjo, ki koristi vsem generacijam. Vir: tinyurl.com/2rfv9jk9