Evropska unija mora medgeneracijsko pravičnost postaviti v središče svojega oblikovanja politik. Politične odločitve prepogosto služijo kratkoročnim interesom in zanemarjajo dolgoročne posledice, s katerimi se bodo morali soočiti današnja mladina in prihodnje generacije. Breme mladih Evropejcev se povečuje, od podnebnih sprememb in javnega dolga do digitalne ureditve in demografskih sprememb. Potrebujemo politike, ki dajejo prednost trajnosti, pravičnosti in vključevanju. Prihodnje ocene učinka bi bilo treba uvesti za vso pomembno zakonodajo EU in zagotoviti, da se upoštevajo pravice tistih, ki se še niso rodili. Podnebno politiko je treba pospešiti z večjim vključevanjem mladih, javna poraba pa bi morala odražati dolgoročno odgovornost in ne kratkoročne koristi. Mladi so politično premalo zastopani, vendar so preveč izpostavljeni posledicam sedanjih odločitev. EU bi morala znižati starostno mejo za volilno pravico, povečati udeležbo mladih in vzpostaviti stalne strukture – kot je skupščina mladih in prihodnosti – za vključevanje mlajših glasov v upravljanje. Izobraževalni sistemi morajo spodbujati tudi dolgoročno razmišljanje in državljansko odgovornost ter opolnomočiti naslednjo generacijo, da vodi z namenom. Pri medgeneracijski pravičnosti ne gre za delitev med starostnimi skupinami, temveč za solidarnost in deljeno odgovornost. EU ima zdaj edinstveno priložnost, da daje zgled in zgradi prihodnost, ki bo koristila vsem generacijam. Mi, mladi, smo pripravljeni sodelovati. Zahtevamo vključenost, pravičnost in resnično besedo v prihodnosti, ki jo bomo podedovali.