Glede na nove izzive, s katerimi se trenutno sooča Evropska unija, zlasti v zvezi s konkurenčnostjo, skupno obrambo, priseljevanjem in starajočim se prebivalstvom, osebno menim, da je treba pregledati sedanje programe ter jih glede na njihovo izvajanje in rezultate načrtovati ali preusmeriti na nove potrebe, kot da bi šlo za ničelno zasnovan proračun. Poleg tega bi to dalo podobo evropskemu davkoplačevalcu, če bi moral vzpostaviti nove vire lastnih sredstev, ki ne bi bili nujno v nasprotju s konkurenčnostjo evropskih podjetij ali bi pomenili večje upravno breme. Če želimo enotnejšo in močnejšo Evropo, moramo poenostaviti in bolje obveščati o tem, kam gredo sredstva evropskih davkoplačevalcev. Prehod z 1 % BDP na 2 % ni izvedljiv in želimo povečati zbiranje brez pregleda odhodkov, ki so nastali od začetka, odkar so se prednostne naloge spremenile. Po drugi strani pa bi bilo treba v univerze vključiti vprašanje proračuna Skupnosti, da bi povečali poznavanje evropskih politik in njihovega vpliva na blaginjo. Mnogi naši mladi se ne zavedajo dobro vpliva pripadnosti Evropi, kar predstavlja nevarnost za prihodnost. Upamo, da bo 27 držav članic in njihovi voditelji lahko tudi zmanjšali upravno breme in stroške osebja v korist Unije kot celote.