V moji državi se je od krize zaradi COVID-19 in energetske krize življenje zelo spremenilo. Vsak dan doživljamo nasilje med mladoletniki, nasilje v družini na podeželju in v velikih mestih. Sovražni govor na javnih mestih, rasistično nasilje na meji in nasilje v šoli je v zadnjih letih zabeležila mreža snemalcev radikalnega nasilja. Ker velik del prebivalstva ne zaupa oblastem, žrtve razmišljajo in se izogibajo uradnim pritožbam. Prizadevanja države, občin in šol z delavnicami o sovražnem govoru potekajo, vendar niso učinkovita, saj se pojav razvija z naraščajočim trendom. Nujno je, da EU sodeluje in se zaveže družbi ter da se v bližnji prihodnosti izogne slabšim razmeram. Sanjamo o družbi z mirom in razumevanjem, ne o sovraštvu in vojni.