Mladi poudarjajo, da umetna inteligenca in digitalne platforme oblikujejo njihovo vsakdanje življenje, vendar vzbujajo tudi pomisleke glede zavajajočih vsebin, težav pri prepoznavanju gradiva, ustvarjenega z umetno inteligenco, brisanja med resničnostjo in digitalnim svetom ter platform, ki monetizirajo podatke in pozornost uporabnikov.  Opozarjajo tudi na negativne družbene učinke spleta, vključno s pritiski vrstnikov, škodljivo samoprimerjavo in vse večjim občutkom nadzora, skupaj z vse bolj polariziranimi prostori, ki lahko odvračajo od sodelovanja.

Zato pozivajo k strožji ureditvi, večji preglednosti, boljši digitalni pismenosti in večji odgovornosti tehnoloških podjetij, vlad in medijev. Poudarjajo tudi, da je treba mlade vključiti v tehnološko zasnovo, ustvariti varnejše in starosti primerne spletne prostore, upoštevati pravila o minimalni starosti za družbene medije in podpirati razvoj evropskih digitalnih storitev, ki odražajo vrednote EU. 

 Evropska komisija je poleg akcijskega načrta za boj proti kibernetskemu nadlegovanju, katerega cilj je ustvariti varnejša spletna okolja za mlade, uvedla politike in pobude, kot je akt o digitalnih storitvah, v skladu s katerim morajo platforme zmanjšati tveganja za uporabnike, vključno z mladoletniki. 

Teme razprave so bile povezane tudi s prihodnjim svežnjem o tehnološki suverenosti, katerega cilj je napredovati evropske tehnologije, zmanjšati odvisnost Evrope od akterjev zunaj EU ter zagotoviti spoštovanje standardov in načel EU.

Ali se strinjate z ukrepi, ki so jih predlagali mladi? Ali bi morala EU razmisliti o dodatnih ukrepih?