V kontekstu bližajoče se podnebne katastrofe mi medgeneracijska pravičnost pomeni predvsem učinkovito varstvo podnebja in okolja. Le z obsežnim zmanjšanjem emisij CO2, zvišanjem davka na CO2 in odpravo subvencij, ki škodujejo podnebju, je mogoče ustvariti osnovo za življenjski prostor za prihodnje generacije. Hkrati je treba spomniti na starejše člane naše družbe. Čeprav živimo dlje, se delež zdravih let ne poveča nujno. Zato je treba več vlagati v preventivne programe (cepljenje, presejanje itd.), dostop do tako imenovanega zdravega načina življenja pa bi moral biti cenovno dostopen (npr. nižji davki na sadje in zelenjavo po vsej EU). Poleg tega bi bilo treba mesta prilagoditi potrebam vseh starostnih skupin (npr. več javnega prevoza, brez omejitev) – številne od teh sprememb so povezane tudi s primernostjo za podnebje. Pokojninski sistem je treba spremeniti. Želim si več možnosti in manj davkov v tretjem stebru (zasebne pokojnine). To bi se lahko spodbujalo tudi po vsej EU, EU pa bi lahko sodelovala tudi v programih za obveščanje mladih generacij in ozaveščanje o potrebi po pripravljenosti.